Formula za uspešno vodenje

Vodenje in uspešnost podjetja sta neločljivo povezana – kakovost vodenja pomembno vpliva na rezultate podjetja. To je dejstvo, ki se ga v večini podjetjih zavedajo že kar nekaj desetletij, opravljenih je bilo že ogromno raziskav na to temo, podjetja namenjajo pomembno vlogo razvoju svojih vodij, kljub temu pa še vedno nemalokrat slišimo s strani zaposlenih, da je eden izmed pomembnih razlogov za njihovo nezadovoljstvo ravno neustrezno vodenje. Zakaj se kljub temu, da je zavedanje o pomenu dobrega vodenja tako močno, to še vedno pojavlja? Ker preprosta formula za uspešno vodenje ne obstaja. Če bi jo odkrili, bi lahko vsi postali uspešni vodje – pa vemo, da ni tako. Kaj torej naredi dobrega vodjo?

2896

Vodenje – prirojeno ali naučeno?

Na področju vodenja ljudi je bilo v zgodovini narejeno ogromno študij, in vsako obdobje je dajalo poudarek različnim, a vseeno podobnim ključem za uspešno vodenje.

Osebnost
Tako so sprva uspešno vodenje povezovali z določenimi osebnostnimi, telesnimi in socialnimi veščinami. Vsak dober vodja naj bi imel določene karakteristike, ki ga ločijo od drugih. Vodenje je po tem modelu prirojeno in se ga ne da naučiti.

Vedenje
Drugi model, ki se je razvil po neuspehu modela osebnostnih značilnosti, je model vedenja vodij, ki temelji na predpostavki, da bodo zaposleni bolje delali z vodjo z določenim vedenjem. Temu modelu so očitali, da želijo podati preveč enostaven odgovor na kompleksna vprašanja.

Stil
Pomembno vlogo so od šestdesetih let dalje imele ugotovitve t.i. situacijskih modelov, ki poudarjajo, da glede na situacijo lahko uporabimo različne stile vodenja, saj noben ni vedno učinkovit. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje pa lahko govorimo o novih modelih vodenja, kot je transformacijsko vodenje, ki gradi na zaupanju vodje v zaposlene, na spodbujanju in usmerjanju zaposlenih k idealom in pri tem skuša doseči, da zaposleni svoje interese prilagodijo interesom celotne organizacije.

Karizma
Med novejše modele uvrščamo tudi karizmatično vodenje. Karizmatični vodja ima jasno vizijo, je pripravljen tvegati, da jo doseže in je zelo dojemljiv za potrebe zaposlenih. V novejši literaturi lahko veliko preberemo tudi o avtentičnem vodenju – novi filozofiji, ki poudarja osebnost vodje, ki sledi svojemu značaju.

Čustvena inteligenca
V zadnjem času so se raziskave primernih stilov vodenja usmerile tudi na raziskovanje vpliva čustvene inteligence na uspešnost vodenja. Gre za popolni odmik od ekonomskih interesov in predvsem razuma, ker je poudarek na duši oziroma čustvih. Tak pristop naj bi omogočal predvsem zadovoljstvo zaposlenih.

In kaj zares deluje?

Kako naj se torej vodja v poplavi teorij odloči, kateri stil vodenja naj izbere, da si zagotovi uspeh? Vodja se mora zavedati, da ne obstaja najprimernejši stil vodenja za vse situacije, prav tako pa ne obstaja vodja, ki bi uspešno obvladoval za vsako situacijo najprimernejši stil. Kaj je pravi stil vodenja, je odvisno od različnih dejavnikov, kot so npr. značilnosti zaposlenih, odnosi med zaposlenimi in vodjo, osebnostnih značilnosti vodje, delovnih nalog in še kakšnega drugega dejavnika. Zavedati se morate, da je posamezen stil vodenja najbolj učinkovit, če je uporabljen v pravi situaciji. Pravilno morate prepoznati situacijo in nato prilagoditi svoj stil vodenja. To lahko dosežete s tem, da spremenite situacijo ali pa da spremenite način svojega dela, kar pa seveda ni vedno lahko. Fleksibilnost pri izbiri in prilagajanju stila vodenja je torej ključni dejavnik uspeha.

Če želimo postati uspešen vodja, je torej nesmiselno iti čez sezname, ki naštevajo, kaj vse odlikuje uspešnega vodjo. Če naštejemo nekaj najuspešnejših vodij, kot so npr. Richard Branson, Donald Trump, Steve Jobs ali Condolissa Rice vidimo, da gre za povsem različne vodje z različnimi znanji, spretnostmi, lastnostmi in nihče od njih povsem ne izpolnjuje seznama, ki določa uspešnega vodjo. Ob tem se seveda vprašamo, zakaj pa je njim vendarle uspelo? Kot smo že ugotovili, situacija določa, kaj iz seznama mora vodja izpolnjevati in ti vodje so v dani situaciji znali najbolje izkoristi svoje prednosti, medtem ko s temi istimi prednostmi v drugačni situaciji verjetno niti ne bi bili tako uspešni. Ne moremo torej kar določiti, ta vodja je dober, ta pa slab. Isti vodja je lahko namreč v eni situaciji odličen, v drugi pa neuspešen. Pomembno je tudi, da vsak pozna svoje prednosti, ki mu omogočajo, da lahko zasije, in jih nadalje razvija, medtem ko svoje »pomanjkljivosti« skuša nadomestiti z drugimi vrlinami.

Sergeja Stojilković, vodja projektov Iskanja in selekcije

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s