Slovenija v tekmi za kadrovske potenciale v prvi četrtini svetovnih gospodarstev

Evropa se po eni strani sooča z visoko stopnjo brezposelnosti, po drugi strani pa s pomanjkanjem pravih kadrov. Za najboljše kadre ne tekmujejo več le podjetja, temveč države. Adecco je kot vodilna kadrovska agencija dnevno v stiku s trgom dela, potrebami delodajalcev in spremembami, s katerimi se soočajo. Talent je vedno bolj dragocena dobrina za podjetja, na trgu dela pa so vedno večja neskladja med veščinami iskalcev zaposlitve in potrebami podjetij.

Valuta prihodnosti je talent – države, ki ga bodo znale ustvariti, privabiti in zadržati, bodo imele tudi boljše gospodarske rezultate.

Brez naslova

Adecco je v sodelovanju s priznano mednarodno poslovno šolo INSEAD in singapurskim inštitutom za preučevanje vodenja človeškega kapitala Human Capital Leadership Institute (HCLI)pripravil raziskavo, ki razvršča države glede na njihovo sposobnost, da pridobijo, ustvarjajo in privabijo najboljše kadre. Slovenija se uvršča na 25. mesto, kar pomeni, da je v tekmi za kadrovske potenciale v prvi četrtini svetovnih gospodarstev.

The Global Talent Competitiveness Index (GCTI) je nova, primerjalna letna raziskava, ki preučuje sposobnost gospodarstev oz. posameznih držav ali znajo izkoristiti človeške vire in prepoznati talente. Hkrati pa nam razkriva globalne trende pri zaposlovanju.  Raziskava predstavlja 86,3 % prebivalstva in zajema več kot 100 vodilnih svetovnih gospodarstev, ki ustvarjajo 96,7 % svetovnega BDP. Ocenjuje jih glede na 48 kriterijev, razvrščenih v 6 skupin: »omogočanje«, »privlačnost za talente«, »rast«, »zadržanje talentov«, »delovna in poklicna usposobljenost« ter »globalno znanje«. GTCI prikazuje, oceno vsake države glede na teh šest sklopov. To omogoča široko kombinacijo merjenja podatkov, kako država ustvarja, privablja in zadržuje talente – od državne politike, kakovosti izobraževalnega sistema, življenjskega standarda in trajnostnega razvoja.

Raziskava je pokazala, da:

  • Ne le podjetja, temveč tudi države vse bolj intenzivno tekmujejo za kadre oz. ustrezne talente, ki jih želijo privabiti, razviti in obdržati. Odločevalci se morajo zavedati, da prav človeški viri postajajo ključni vir globalne ekonomije.
  •  Vzpostavljanje ustreznih politik na tem področju je kompleksna naloga, sploh v revnejših državah.
  • V naslednjih letih nas v svetovnem merilu čakajo spremembe, povezane z vse večjo mobilnostjo delovne sile in možnostmi, ki jih ponuja sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija.
  •  Vrh lestvice sicer zasedajo pretežno evropske države (med prvo deseterico jih je 8, med najboljšo dvajseterico pa 14).

»Ne le podjetja, temveč tudi države vse bolj intenzivno tekmujejo za kadre oz. potenciale, ki jih želijo privabiti, razviti in obdržati. Odločevalci se morajo zavedati, da prav človeški viri postajajo ključni vir in gibalo globalne ekonomije. Vzpostavljanje ustreznih politik na tem področju je zato kompleksna naloga, sploh v manj razvitih državah, ki imajo posledično nižje prihodke. Dejstvo je, da nas v naslednjih letih v svetovnem merilu čakajo spremembe, povezane z vse večjo mobilnostjo delovne sile in možnostmi, ki jih ponuja sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, zato je prav, da se nanje pripravimo in ustvarjamo okolje, ki bo optimalno za oblikovanje, razvoj in zadržanje kadrovskih potencialov,« meni Miro Smrekar, direktor Adecca v Sloveniji.

Indeks GCTI je pokazal, da vrh lestvice zasedajo pretežno evropske države. Med prvo deseterico je namreč osem, med najboljšo dvajseterico pa 14 evropskih gospodarstev. Na prvem mestu je Švica, sledita Singapur na drugem in Danska na tretjem mestu. Slovenija je uvrščena na rep vodilne četrtine, in sicer se v splošnem pogledu uvršča na 25. mesto. Od sosednjih držav je pred nami le Avstrija, na 14. mestu.

Slovenija  se uvršča v kategorijo med 44 gospodarstev z višjimi prihodki

  1. Kot okolje s svojimi specifikami se v sklopu stebra »Omogočanje«, ki zajema regulativne, poslovne in tržne razmere, v splošnem pogledu uvršča na 36. mesto in nekoliko zaostaja za povprečjem držav z višjimi prihodki.  Med značilnostmi okolja, ki nižajo splošno uvrstitev, je predvsem poslovno okolje (skupno 82. mesto), ki je zaznamovano z rigidnim trgom dela in slabšim strokovnim vodenjem. V sklopu analize tržnega okolja, kjer se skupno uvrščamo na 29. mesto, pozitivno odstopa visoko vlaganje v raziskave in razvoj, negativno pa učinkuje slaba razpoložljivost podjetniškega kapitala, po kateri se nahajamo v zadnji četrtini vseh preučevanih držav.
  2. Za državami z visokimi dohodki zaostajamo tudi po privlačnosti za kadrovske talente. Znotraj stebra »Privlačnost«, ki obravnava interno mobilnost in pridobivanje »možganov« iz tujih držav, saj se glede na povprečje merjenih karakteristik uvrščamo na 51. mesto. K nižji uvrstitvi botruje slaba odprtost na zunanje trge (88. mesto) z nizkim pritokom kvalificirane tuje delovne sile ter visokim deležem prevlade tujega lastništva. Interna odprtost okolja zaseda boljše pozicije, in sicer 26. mesto. K tej uvrstitvi pozitivno vpliva dejstvo, da po številu žensk – strokovnjakinj in tehnologinj v gospodarstvu, zasedamo vodilno, prvo mesto med vsemi državami, ženske pa so dobro zastopane tudi v politiki. Negativni vpliv vnaša visoka mera netolerance do priseljencev, pa tudi manjšin.
  3. Vidik oblikovanja in produkcije kadrovskih potencialov, ki ga pokriva steber »Rast«, nas v povprečju uvršča na 28. mesto. Dobre pozicije Slovenija zavzema na nekaterih področjih znotraj sistema formalnega izobraževanja, pri čemer zaostaja predvsem na področju mednarodnega pretoka študentov. Slabše se odrežemo tudi na področju vseživljenjskega učenja, nadpovprečno pa so nam na voljo priložnosti za rast (npr. mreženje, dajanje pobud …).
  4. Četrti steber, »Zadržanje«, s povprečno uvrstitvijo Slovenije na 23. mesto, priča, da je naš sistem razmeroma trajnostno naravnan (pozitiven odmik od povprečja predstavlja pokojninski sistem, negativni pa so učinki in obseg obdavčitev) ter omogoča nadpovprečno kakovosten življenjski stil (okoljski vidiki, varnost, zdravstvo).
  5. Na področju »Delovna in poklicna usposobljenost« se uvrščamo na 27. mesto. Zelo visok je delež delovno usposobljenih kadrov ter tehničnih in s tehniko povezanih strokovnjakov, slabše pa se odrežemo pri zaposlovanju mladih in produktivnosti oz. razmerju med plačo in produktivnostjo.
  6. Slovenija je nadpovprečno uvrščena na področju »Globalnega znanja«, kjer se nahaja na 20. mestu. Naši kadri imajo dobre veščine in kompetence, visoko se usposobljeni, izrazito visok je tudi delež »delavcev znanja« – strokovnjakov, menedžerjev, raziskovalcev itd., pa tudi inovacij in novih podjetniških aktivnosti.

Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.

gtci-report-cover-2013



Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s