7 učinkovitih načinov, kako se osvoboditi negativnih misli

Se vam kdaj zgodi, da vas preplavijo negativne misli in dobite občutek, da nič ne naredite dovolj dobro? Vsak kdaj podvomi vase. Nekateri te dvome premagajo uspešno, drugi pa so uspešno premagani. Za uspešno soočanje z negativnimi mislimi ne potrebujemo veliko modrosti, le voljo in kanček znanja.

3810

Problemi?

Vse te negativne misli strokovno imenujemo kognitivne distorzije ali miselne napake, ki se oblikujejo, ko predelujemo informacije o dogajanju okoli nas in v nas samih. To pomeni, da se v preveliki meri osredotočamo na pomanjkljive informacije ali nepravilno razumljena dejstva, na podlagi teh pa oblikujemo napačno mišljenje in nelogične zaključke. Napačno razlaganje sveta okrog sebe vodi do osebnih neuspehov, slabšega počutja, v kritičnih primerih pa tudi do določenih globljih psiholoških težav, kot sta depresija in anksioznost.

Pogosto se zgodi, da imamo občutek, da so v ozadju dejanj ljudi okrog nas slabi motivi, npr. sodelavka nas ne pozdravi na hodniku, ker je popolnoma zatopljena v pripravo na sestanek, mi pa že razmišljamo, kaj smo naredili narobe in zakaj nas več ne mara. Tovrstno mišljenje imenujemo branje misli, saj zmotno menimo, da vemo, kaj si oseba misli o nas. Temu se pogosto pridruži še napovedovanje prihodnosti, ki izhaja iz našega prepričanja, da vemo, kaj se bo zgodilo. Sodelavka, ne samo, da nas ne mara več, temveč bo tudi šefu rekla, da zadnje dni slabo delam.

Kadar smo pod vplivom trenutnih situacij in afektov, se pogosto pojavi mišljenje na vse ali nič, oziroma črno-belo razmišljanje. Temu se lahko pridruži tudi pretiravanje, kar pomeni, da slab dogodek, ki se nam je zgodil, označimo kot najslabšo stvar, ki se nam je zgodila v življenju, čeprav ni tako.

Personalizacija pomeni, da prevzemamo pretirano osebno odgovornost za stvari, na katere ne moremo vplivati. Ko smo del skupine, ki se slabo odreže na projektu, na primer krivdo pripišemo izključno sebi. Personalizacija je značilna predvsem za negativne dogodke, medtem ko se do pozitivnih dogodkov pogosto obnašamo podcenjevalno. Ste se kdaj zalotili pri mislih, da so za vaš uspeh krive zunanje okoliščine in ne vaše sposobnosti, trud ali zavzetost pri delu?

Zgodi se nam lahko, da ne ločimo med svojimi čustvi in objektivnimi dejstvi. Imamo razgovor za službo in imamo občutek, da ne bo uspešen. Poleg tega si še govorimo manj spodbudne besede, kot na primer »Tega ne bom prenesla, slabo mi je.« Zaradi tega smo tudi na razgovoru manj prepričljivi. Zaradi našega vedenja, ki ga usmerja strah in slab občutek, se neuspeh lahko dejansko zgodi, pri čemur objektivni dejavniki nimajo učinka.

Rešitve!
Če menite, da vas tovrstne misli preveč ovirajo v vsakdanjem življenju, lahko velik korak naredite sami. Da bi zmanjšali pritisk, ki ga izvajamo nad seboj in nad drugimi, vam predstavljamo sedem enostavnih strategij.

  1. Zapis miselnih napak: Ko se znajdemo v situaciji, ko obupujemo, nismo zadovoljni s svojim delom in opazimo, da se pojavljajo določene miselne napake, si jih zapišemo. Tako jih ozavestimo in se jim v prihodnje lažje izognemo.
  2. Postani svoj prijatelj: Pomislimo na situacijo, če bi se prijatelj ali sodelavec znašel v istih okoliščinah, naredil podobno napako. Ali bi bili tudi do njega tako kritični in strogi, kakor smo do sebe? Bi njegov uspeh tudi pripisali zunanjim okoliščinam?
  3. Relativno mišljenje: Če smo nagnjeni k ocenjevanju po principu vse ali nič, označevanju ali pretiravanju, je smiselno, da poskusimo zmanjšati skrajnosti naših ocen in umestiti kočljivost situacije na lestvico od 1-10, koliko ogrožajoča je.
  4. Iskanje dokazov: Včasih je naša ocena situacije zmotna in nam lahko pomaga mnenje drugih. Npr., če menimo, da smo slabo pripravili predstavitev, vprašamo kolege, kako se jim je zdelo predavanje.
  5. Označevanje: Takoj, ko sebe, situacijo ali druge označimo za nesposobne, zgube ali uporabimo podobne negativne oznake, se vprašajmo ali oznaka res drži. Ali lahko res na podlagi ene napake uporabljamo tako ostre oznake?
  6. Mirnejše razmišljanje: Izrazi, ki odražajo veliko čustvenost (moram, moral bi, ne zmorem …) pogosto povzročajo tudi velik stres in nam znižajo učinkovitost. Temu se izognemo tako, da uporabljamo manj čustveno nabite izraze (bilo bi zaželeno …). Pomembno je, da to miselno tehniko uporabljate vsak dan in ne samo ko pride do težav. Hkrati pa je pomembno, da pri tem ne potlačimo svojih čustev.
  7. Širši pogled na situacijo: Ko ocenjujemo, da smo edini krivi in odgovorni za nastalo situacijo ali težave, pomislimo in poskušajmo sestaviti seznam vpletenih in njihove naloge. Ponovno premislimo ali smo res edini krivci za napako in neuspeh.

Znanje sedaj imate, za voljo pa poglejte vase!

Ana Furlani, vodja projektov, kadrovska agencija Adecco H.R.

Ana dela v Adeccu kot vodja projektov Iskanja in selekcije. Diplomirana psihologinja pri iskanju najboljših kandidatov za podjetja uporablja svoje razumevanje psihološki procesov, kar ji omogoča poglobljeno ocenjevanje kompetenc kandidatov.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s