Uresničite svoje cilje – korak za korakom

Izpolnjevanje ciljev prepogosto prepustimo spletu naključij in trenutni sreči – torej dejavnikom, na katere nimamo velikega vpliva. Vse prepogosto zaradi tega obstanemo na pol poti. Doseganje ciljev pa lahko bolje strukturiramo in tako poskrbimo, da jih tudi dejansko dosežemo.

Ena najbolj poznanih in široko uporabljenih metod postavljanja ciljev je S.M.A.R.T. metoda. V nadaljevanju bomo spoznali pet kriterijev, s katerimi vnesemo strukturo v proces doseganja ciljev, pri čemer si bomo pomagali tudi s konkretnim Janjinim primerom, ki nam bo pokazala kako teorijo prenesti v prakso.

Adecco-Engeneering2

  1. Specifičen (Specific)

Cilji, ki si jih postavljamo, so pogosto preširoko ali preohlapno zastavljeni, kar nam olajša iskanje preprek do ciljev. V prvi fazi moramo jasno opredeliti, kaj konkretno je naš končni cilj in na analizirati dejavnike, ki bodo na uspešnost doseganja ciljev vplivali. Tako se moramo vprašati, zakaj sploh želim doseči zastavljen cilj, kdo je vključen oz. na koga s tem vplivam, koliko časa potrebujem.

Janja je pri postavljanju ciljev specifična in pravi: ˝Našla bom službo. Sem diplomirana ekonomistka, želim delati na področju bančništva, zavedam se, da so zaposlitvene priložnosti v tej branži omejene, zato bom gledala tudi za priložnosti v sektorju financ ali računovodstva. ˝

  1. Merljiv (Mesaurable)

Da lahko spremljamo našo uspešnost, je priporočljivo, da si postavimo kriterije, preko katerih lahko spremljamo napredek našega procesa. Pomembno si je zastaviti jasen končni cilj in se vprašati kako vem, da sem cilj dosegel? Pri tem pa je pomembno, da ne pozabimo na vmesne stopnje doseganja ciljev – to nam pomaga takrat, ko nam motivacija že nekoliko upade in nas preplavijo nekoliko bolj pesimistične misli.

Janja lahko na podlagi specifično postavljenega cilja postavi tudi kriterije uspešnosti. Meni, da bo uspešna, če v roku pol leta najde službo. V tem času želi vsak teden poslati vsaj tri prošnje in se udeležiti vsaj treh razgovorov na mesec.

  1. Dosegljiv (Attainable)

Ta segment se navezuje predvsem na naš občutek, da smo zastavljen cilj sposobni doseči. Glede na zunanje in naše notranje dejavnike (znanje, zmožnosti …) se v nas oblikuje zavedanje, ali cilj lahko dosežemo. Če ugotovimo, da ni dosegljiv, ga je treba preoblikovati tako, da mu npr. dodamo vmesni kratkoročni cilj, da podaljšamo zastavljen časovni okvir, ga jasneje specificiramo … Pri tem si pomagajmo z vprašanji: Kako bo doseganje cilja vplivalo na moje življenje? Sem pripravljen vložiti dodaten napor, ko bo to potrebno?

  1. Realističen/Pomemben (Realistic/Relevant)

Realistični cilji so tisti, ki nas motivirajo, da jim ostanemo zavezani, tudi, ko pride do težav. Pomembno je, da si ne postavljamo nedosegljivih ciljev, hkrati pa nam mora ta predstavljati pravo mero izziva, da nam je še vedno zanimiv. V tej fazi lahko pogledate tudi na pretekle izkušnje in naredite revizijo dosežkov in manj uspešnih življenjskih projektov, kar vam bo v pomoč pri premagovanju ovir v prihodnosti.

Janja bo zato naredila hiter pregled obstoječih ponudb za zaposlitev in gibanje trga spremljala en teden, da ugotovi koliko ponudb se pojavi za njena ciljna delovna mesta. Smiselno bi se bilo glede tega posvetovati tudi s kadrovskimi svetovalci, ki trg dela redno spremljajo in ga sooblikujejo. Če ugotovi, da se znotraj njene regije zelo redko zaposluje v bančništvu, financah in računovodstvu, potem bi morala cilje nekoliko prilagoditi realnosti – ali razširiti geografsko območje iskanja službe, ali razširiti področje dela, kjer bi želela delati.

  1. Časovno definiran (Timely based)

Pomembno je, da si pri postavljanju ciljev postavimo tudi časovne okvire. To nam olajša izogibanje prelaganja in odlašanja z aktivnostmi. Učinkovito je, če se vsak dan vprašamo, kaj smo v dnevu storili za to, da bomo zastavljen cilj dosegli.

Janja si je postavila šestmesečni rok za novo zaposlitev in si jasno opredelila aktivnosti na tedenski ravni (pošiljanje vsaj treh prošenj). Konkretno si je zastavila še, da bo v prvem tednu dobro preoblikovala svoj življenjepis, da bo ta aktualen in se dogovorila z vsaj eno kadrovsko agencijo za razgovor. To ji bo omogočalo lažje spremljanje napredka in možne prilagoditve, če bo ugotovila, da cilji niso realni in dosegljivi.

Ana Furlani, vodja projektov, kadrovska agencija Adecco H.R.

Ana Furlani dela v Adeccu kot vodja projektov Iskanja in selekcije. Diplomirana psihologinja pri iskanju najboljših kandidatov za podjetja uporablja svoje razumevanje psihološki procesov, kar ji omogoča poglobljeno ocenjevanje kompetenc kandidatov.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s